Naj začnem kot v pravljicah... Nekoč, pred davnimi časi so imeli hiše za spanje. Hiša je služila kot zatočišče pred dežjem, snegom, vročino, mrazom... Okolico hiše pa so porabili za nasade sadnih dreves, gojenje zelenjave, njive, travnike za živino...
Danes pa si oglejmo naš prostor pod soncem v drugi luči. Hiše nimajo hektar zemlje naokoli. Na njivah so zrasla nova moderna naselja. Tempo in hitre službe nam ne dajo časa in prostora za živinorejo ali večji kos zelenjavnega vrta.
Kar potrebujemo danes, je predvsem MIR. Prostor, kjer lahko zadihamo brez pritiska in hitrega bitja srca. Kraj, kjer človek lahko zapre oči in v tišini obsedi na zeleni travi v senci drevesa. In zavonja bližnji grmiček rdečih vrtnic ali pomladne narcise... Del bivanja, kamor se naseli otroška igra in ples listov v vetru,... Kjer bagri v mivki kopljejo pod rokami otroških rok. In hkrati živijo z naravo, saj se z njimi poigra deževnik, pikapolonica ali črni kos... V prvih pomladanskih žarkih iščemo krokose, zvočke in trobentice,... Ko sedimo na terasi v zavetju vzpenjalke, opazujmo pajka, ki spleta svojo mrežo. V miru in objemu narave se spočijemo po naporni službi, brez hrupne televizije, ki bi nas odnesla v svoj svet, stran od naših domačih. Sveži zrak, vonj po kavi ali sadnem čaju,... ki ga prinesemo na mizo in se prepustimo... življenju!
Ste kdaj pomislili - zakaj vrt ne bi postal naša dnevna soba, njen »podaljšek«? Del našega doma. V polnosti lahko izkoristimo vsak kotiček, ravno tako kot v hiši.
Staro drevo postane rogovila, po kateri pleza pisanolistni bršljan, na vrhu pa ptičja hišica vabi nove prebivalce. Iz drevesa visi vrv in ponuja otrokom varen prostor raziskovanja in igranja. Iz odpadnega lesa narejen peskovnik vabi najmlajše, da se v njem pozabavajo in ustvarijo svoj pravljični svet. Morda nas leska za hišo spomni, kako smo včasih naredili lok in se igrali indijance, streljali v tarčo in med seboj tekmovali. V bližini pa letna kuhinja in terasa vabita starše, da so zunaj pod soncem skupaj s svojimi otroci. Da lahko vsak opere solato, olupi krompir,... ne da bi se med seboj nenehno opozarjali, kako bo vse mokro in umazano,... saj smo vendar zunaj. In ko nam je vroče, nič ni boljšega od cevi za zalivanje ali namakalnega sistema... in že imamo prave vodne igre... Morda nam čas dopusti, da imamo v bližini majhen zeliščni vrt v terasnih koritih, ali dvignjen zelenjavni vrt, kjer nas čakajo redkvice in solata. Za otroke je skrb za rastline šola življenja. Ko skupaj z dežjem in sušo skrbijo za mlada semena, ki zrastejo v zdrav obrok. Kdo ne bi pojedel korenja, ki ga je sam posejal, zalival,... vgojil? Ali nabral gozdne jagode pod grmom ameriških borovnic, ter jih ponesel naravnost na vrh sadne kupe? Da ne omenim smeha, iskrivosti v očeh otrok, ko lahko zunaj živijo, ustvarjajo in pomagajo, so premočeni in blatni,... in po topli kopeli, ko sonce zaide,... v zunanjem kurišču, v soju lune in bakel pečejo hrenovke in sladke pene, ter jih pravljica v naročju starih staršev in prijetnem dnevu zaziblje v miren spanec,...
Starši pa si ob prižgani bakli in luninem soju vzamejo trenutek ali dva še zase,...Ja, take dnevne sobe želimo vam vsem!